Kopenhagen (Danska) – Berlin (Nemčija) – Muzika

Ljudje se družijo. Igrajo namizni tenis na dvoriščih, ploščadih, v parku. Mesto, ki me vedno znova inspirira in mi da misliti. Mesto, ki je avantgarda našega časa.

Trajekt ima zamudo, ljudje se sprehajajo med avtomobili, otroci so sitni. Midve gledava dansko serijo Rita in nama čas kar mineva. Še vedno močno piha, vožnja bo gor in dol skozi valove, zato kar preventivno odvijeva vsaka svoj ingverjev bonbon. Pekoč ingver je najboljše zdravilo proti potovalni slabosti, preverjeno večkrat. Dobri dve uri plujemo v rokavu med Dansko in Nemčijo. Trajekt se na zanimiv način prilepi na obalo, kar malo strašljivo, ker sva prvi za izkrcanje. Zdaj pa še dve uri vožnje do Berlina, vmes za 15 minut na polnilnico. Nemške ceste brez omejitve me spominjajo na avtomobilske dirke.

Večerjava v majhni hipsterski restavraciji, ki jo Hana spremlja na instagramu. Sami delajo rezance, ki jih postrežejo v globokih skledah, potunkane v pikantno rjavo omako. Izbereva tudi predjed, ki je na meniju zapisana kot ‘kumare čudnega okusa’. No ja, nič posebnega. Kratek meni ima samo ene veganske rezance, ki se priležejo po dolgi poti.

Nastanjeni sva v hotelu Michelberger, ki ga poznava že od prej. Hecen hotel v nekoč vzhodnem delu Berlina so odprli leta 2009 v prenovljeni zgradbi, kjer je bila nekoč tovarna luči (1906). Luči so v hotelu še vedno zelo lepe, kar se mi zdi fajn, da so ohranili nemški retro design. Zgradba je bila med drugo svetovno vojno delno porušena, potem v lasti različnih uradov, nato zapuščena, do ponovne inkarnacije s skupino Michelberger. Hotel je izkušnja, ki ti je všeč ali pa ne. Zelo poseben je. Mix sodobnega udobja in retro scene, osebje so sami mladi ljudje, je tik ob železnici in tramvajski postaji. Izredno dinamičen hotel, z velikim kreativnim vrtom v notranjosti zgradbe, kjer so občasno koncerti, čez dan working space. Danes mi je to preveč, tole pišem v sobi, ki je prostor s tušem, posteljo, veliko banjo (vse v enem prostoru, z drsnimi vrati je ločen samo wc), okna so do stropa, čez vso steno, po tleh surov les. Hotel je 100% ekološki, sodelujejo samo s ponudniki, ki zagotavljajo okoljsko in etično ozaveščene produkte. Imajo svojo kmetijo, ki oskrbuje restavracijo. Zajtrk je večinoma veganski, vsaka jed označena.Verjetno je bil ravno razkošen samoposrežen veganski zajtrk razlog, da sva hotel pred leti odkrile. Svetujeva rezervacijo sobe z okni, obrnjenimi na notranje dvorišče, ki se, tudi če je glasno, zapre najkasneje ob 11h.

Nama se je tokrat zgodilo, da so se nekaj zmotili pri rezervaciji, zato sva dobili, uau, luksuzno sobo, druge niso imeli. Vama bo to v redu, za isto ceno seveda? Ja, ni problema 🙂 Soba v treh nivojih ima okna od tal do stropa čez vso steno, v okenski niši pa je – banja!!! Hvala univerzum za tako razkošen skoraj zaključek najinega potovanja. Še dva dni in tisoč kilometrov vožnje skozi Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo in sva nazaj v Muziki.

Berlin mi je všeč na nek poseben način, ne bi znala povedati, zakaj. Nemirno, kaotično, kreativno mesto je polno smeti, vsepovsod ležijo ne samo plastenke in embalaža, ampak tudi obleke, razbit računalnik, polomljen otroški voziček…Veliko je na videz brezdomcev, ljudi, ki govorijo sami zase (in ni videti slušalk v ušesih), moški, ki pleše sredi ceste, mladi v skrajno izvirnih oblačilih. Monotona ritmična glasba. Veliko parkov. Umazana reka. Grafiti, seveda. Zelo malo ljudi na laptopih ali telefonih, to je čisto mimo. Fair trade trgovine, veganstvo (ampak vsepovsod), ekologija, second hand trgovine, lokalni zelo izvirni in oblikovalci. Mix vsega tega. Ljudje se družijo. Igrajo namizni tenis na dvoriščih, ploščadih, v parku. Mesto, ki me vedno znova inspirira in mi da misliti. Mesto, ki je avantgarda našega časa.

Plusi in minusi roadtripa Muzika-Finska

Potovalni načrt je bil ambiciozen (Hana), a izvedljiv tudi pod mojimi pogoji, da se v enem dnevu z avtom ne voziva več kot štiri ure. Tega sva se držali, razen zadnji del poti od Berlina domov, ki sva ga prevozili v treh delih, pet ur (postanek v Regensburgu) štiri ure (Ljubljana), dve uri (Muzika).

Pod črto

V avtu sva demontirali zadnje sedeže in jih pustili doma. Ker ima avto neenakomeren zadnji del, sva kupili originalno blazino, ki je narejena po obliki zadnjega dela avta, s čimer pridobiš veliko prostora za spanje

Planirali sva brezplačno kampiranje v naravi, park4night, ki je v Skandinaviji dovoljeno in celo organizirano: nekateri prostori za kampiranje imajo urejena stranišča, vodo, kurišča… Na to nisva bili dovolj dobro pripravljeni, morda pa je najin avtodom za tak način v bistvu neprimeren.